Kaže, da bodo letos bolj kot ne žuželke naši edini gostje…. Šalo na stran, res pa lahko izkoristimo čas in naredimo hotel za žuželke.
Življenjski prostor v naravi se žuželkam zaradi človekovih posegov krči, zato so hoteli za žuželke dobrodošla rešitev, ki jim nudi zatočišče, možnost prezimovanja ali prostor gnezdenja. Vanje se naseli veliko žuželk, predvsem divjih čebel samotark, ki v naravi opravljajo pomembno vlogo opraševanja, in jih zato ljudje označujemo kot koristne. Nekatere žuželke se celo hranijo z drugimi, pri ljudeh nezaželenimi žuželkami, ki objedajo kulturne rastline.
Kako se lotiti izdelave?
Višino in širino je najbolje prilagoditi prostoru, kjer bo hotel stal in razpoložljivemu materialu. Midve sva uporabili star les, iz katerega sva naredili »hiško« širine 40cm, višine 60cm in globine 12cm.
Kaj je važno?
- preko celotnega hotela je napeta kovinska mreža, da ptiči ne dosežejo žuželk. S tem namenom so notranji prekati poglobljeni, tako da je njihova globina 10cm.
- zadnja stran je obita, da ni prepiha.
- postavimo ga vsaj pol metra od tal, v zavetrno lego. Priporočljivo je, da je obrnjen proti vzhodu ali jugu.
- zagotovimo različne materiale kot polnila, in različne širine odprtin, 4-12mm.
Kdo bo gost?
Najimenitnejši gost hotela je divja ČEBELA SAMOTARKA. Kot pove že njeno ime, je za vsako samico značilno, da SAMA poskrbi za svoj zarod. Sobo izbere v navrtanem lesu ali votlih palčkah, nekatere vrste gnezdijo tudi v tleh ali celo v praznih polžjih hiškah. V Sloveniji je bilo doslej najdenih 564 vrst divjih čebel. So zelo raznolike, najmanjše merijo samo 3 mm, največje pa kar 25 mm in so lahko večje od čmrljev. Ene najbolj učinkovitih opraševalcev sadnega drevja med samotarkami so čebele dišavke. Ena dišavka opravi pri opraševanju toliko dela kot 120 domačih čebel ali 2 čmrlja. Divje čebele nimajo žela in zato ne pikajo. Vlogo hotelov za žuželke so nekoč opravljala stara razpokana drevesa, skednji, slamnate strehe ali preprosti kamniti zidovi. Ohranjanje KULTURNE KRAJINE je zato pomembno tudi z vidika ohranjanja narave.
Hotel občasno uporabljajo tudi metulji. Eni si v špranjah najdejo zatočišče v slabem vremenu, drugi pa kot odrasli osebki v njih prezimujejo. V sončnih zimskih dneh ali ob otoplitvi zgodaj spomladi bo morda iz špranje prilezel citronček, admiral ali dnevni pavlinček.
Med hrošče, ki redno obiskujejo hotel, spada tudi PIKAPOLONICA. Pikapolonice so le tiste predstavnice družine polonic, ki imajo točno sedem pik. Na svetu živi kar 5000 različnih vrst polonic. V Sloveniji jih je odkritih okoli 60 vrst. Ljudem učinkovito pomagajo v boju proti škodljivcem, saj vsaka dnevno poje tudi do 800 listnih uši.
Med koristnimi obiskovalci hotela so tudi TENČIČARICE. To so nežne, podolgovate zelene žuželke z velikimi mrežastimi krilci, zloženimi kot strešniki. Nekatere vrste imajo oster vonj po česnu, ki je drugim živalim neprijeten. V svoji življenjski dobi (2-3 tedne) ličinka poje od 200 do 500 uši, medtem ko se odrasla žuželka hrani z medičino, nektarjem in cvetnim prahom.
Posebna soba je namenjena ČMRLJEM (polna ploskev z 12mm luknjo na sredi, napolnjena z mahom). V Sloveniji živi 35 vrst čmrljev, rjavi je najpogostejši. Spomladi, ko cveti sadno drevje in je vreme za čebele pogosto še prehladno in premokro, so čmrlji najpomembnejši opraševalci. V enakem času oprašijo dva- do trikrat toliko cvetov kot čebele, ob enem obisku pa prinesejo na cvet dvakrat toliko cvetnega prahu. Letajo od jutra do večera, tudi v dežju in mrazu. Čeprav jih je spomladi precej manj kot čebel, zaradi velike učinkovitosti opravijo ogromno dela.
Žuželke, medtem ko srkajo sladko medičino cvetice, opravljajo zelo pomembno delo – OPRAŠEVANJE. Z oprašitvijo pride do oploditve in nastanka semen, iz katerih se razvijejo nove rastline. Te rastline pa so naša hrana in hrana živali. Najbolj pridni opraševalci so čebele, čmrlji in metulji.
